Pondelk pa to.

Tkole je.
Bil je kr fajn teden. Dva obiska v Stožicah. V torek Rammstein, v soboto Knopfler. Sevede sm bla v tork med tistimi, ki smo kao prišli prepozno, in sem se zato morala gužvat k pr norcih, zato da sem potem prišla do varnostnika na prehodu v parter, ki me ni spustu naprej, ker mi na vhodu niso prtisnl štempla. Tko no, v mislih sm mu sevede odtrgala glavo. In pol še unmu bednmu starmu atu na vhosu, ki je hotu bit neki pokroviteljski. Me prou zanima, kok bi se njemu zdel zabavn, če bi bil na mojem mestu. Ob ene pol desetih se mi je le uspel prguncat do parterja in po nesreč najdet družbo. Še dobr, da je bil koncert pol kr gud in da je bil after še boljši.
V soboto takih problemov sevede ni blo, ker so bli odprti praktično vsi vhodi v Stožice, tko kot se to spodob. Ampak očitno se predvideva, da Rammstein publika ne bi znala najt poti v Stožice skoz tistih 18 vhodov, al kolk jih že je, pa je blo zato treba vse zapret pa pustit sam dva. Retardirano do konca.
Ampak okej, je že mem, in oba koncerta sta bla dobra.

Prazniki so šli sicer mimo precej neopaženo. Nisem se gužvala na cesti do morja, ni me sonce ožgalo na Bledu, klinc, še na nobenmu pikniku nism bla. Sm bla pa zato bolj pridna na drugih frontah, kar je uredu. Ampak kazen je takoj padla, sem se namreč prehladila k slon. Ne splača se bit priden, vam povem. Sem pa spotoma ugotovila, da sem ibr srečna ker nism na nič alergična, predvsem pa, da nimam senenega nahoda recimo, ker tkole zabasani sinusi sred pomladi in glas z dna soda me delajo kr mal nesrečno, s tem pa tudi precej opravilno nesposobno.

Uglavnem, pouhn praznga. Sonce bi, prosim.