‘Please don't get up,’ she said in a voice like the stuff they use to line summer clouds with.

Dnevi od četrtka dalje so se tako misteriozno zapletli, kot se znajo samo takrat, ko je tega res najmanj treba. So šli po zlu vsi moji plani za frej vikend in to tko hitro, da skoraj nisem opazila. Ker sem se šele v petek zvečer, ko sem se usedla na teraso in ugledala perfektno zmanikirane nohte čist zares spet spomnila, da je bil plan čist drugačen. Morala bi sedet na eni čist drugi terasi. Bit v čist drugi družbi. Pit frizzante al pa spumante al pa aperolspritz. Pikat rahlo razkuhane hladne paradajzove njoke na rukoli. Mislit na nič.
In to sem potem res počela v nedeljo zvečer. V širjavah moje domišljije. Bravo js.

Matr.