Forget world peace. Visualize using your turn signal.

Torej, u pondelk se mi je pripetil prvi malo bolj resen cestni incident. Namreč en star fotr je gledu bogvekaj  oziroma ni nč gledu sploh in se je fino zaletu vame. No, ni blo fajn, še posebej, ker sem s sabo vozila tut našo mati, k jo je skor kap od strahu. Js sm pa mislla, da bom atu kr glavo odšraufala, tok sm bla jezna. Še dobr, da je blo atu takoj jasn, da je samo on tole skuhal in je takoj začel čivkat, da je on kriv in tako naprej. Sva sledila vsemu protokolu ob takih dogodkih in vse se je okej izteklo.
Aaaampak...    ... moj avto je ranjen. (No, v bistvu ni, mal ma odrgnjeno feltno in obe strani odbijača).
Js mu pa kr ne verjamem, da je vse kul.
In ga poslušam in mu prisluškujem in 'čutm' kako se pelje, in preskušam spomin, če se še zmer pelje, tko kot se je prej. Prou bedn.
In to sam zato, ker je bil en star ata sitn pa je hotu nekam it, čeprou nima več ne pojma ne refleksov za na cesto.
BEDN.
No, to sm hotla povedat.