Torej, bla sem na dopustu. Bil je perfekten teden. Petrčane so prou fletne. Majo fletne plaže, fletn morje, fletne lokale na plaži in pocen internet za pofočkat se na fejsu. Mela sm super družbo, sm že dolg nazaj pogruntala, da je najboljš it z desci na dopust. Letos so bli štirje in so mel ogromno dela s telesci na plaži (na njihovo smolo samo verbalno, seveda.) Pa z ženskami na splošno. No, kljub celem tednu (ne)produktivnih modrovanj na temo žensk, punc, telesc in nevemčesaše, nism zvedla prou čist nč novga. Kako presenetljivo! :)
Prebrala sem enga Chandlerja in pol. I like. A lot.
Enivejs, mel smo se luštn, sonce je sijalo in pili s(m)o pivo, se smejal, hecal in vse kar je luštnga na dopustu.
In potem smo pršli domov in pondelk je bil takoj zajeban, kokr se da. In od pondelka naprej ne gre nč boljš, ker sem sama, kar pomen šiht od šestih do... no, šestih. S tem sicer ni nč narobe, če mi ne bi blo treba v tem času nardit miljon kilometrov, se odločt miljon stvari in logistično praktično razporedit drug miljon stvari. In se oglast na miljon telefonov, od katerih pri polovici nimam pojma za kaj se sploh gre. Ampak jebat ga, tko to je. Če dobr, da je dons že četrtek in še čist mal pa bo petek. Ja.
Medtem upam, da mi rata še uštimat neki zase in da projekt z delovnim naslovom 'Lepa petra' končno steče oz. se začne vsaj mal premikat. Apdejtam, ko bo kej za apdejtat.
2 komentarja:
Naslov si zasluž aplavz. ;)
Vsakič, k pr men zazvoni telefon, sem na istem, ampak ej pa zabavno popravlat lastne napake, k ti raste ego, k ugotoviš, da si 2x bl sposobn od ostalih, da popedenaš lastno sranje na področju druzga. :)
Brado gor, poker face na obraz pa gremo. :)
Poker face indeed...
Ne gre mi.
Objavite komentar