Tam, kjer je celo noč dan.

Končno sm spraskala skupi čas, da napišem tale potopisek. Namreč, moj preljubi oča mi niso pustili kaj preveč časa za aklimatiziranje. Takoj v pondelk sm se mogla javit v službo. In zdj sm na resnem direktorskem uvajanju, če kej tazga sploh obstaja (sj ne, da praktično že vse vem, ampak zdj gre baje bolj za veze in poznanstva ter pdb.)
Pa to zdele itak ni važn.

No, pa začnimo na začetku.

Nedelja, 22. 6. in ponedeljek, 23. 6. 08
Ob približno 13h smo se nas tri s prilično polnim prtljažnikom (ampak ne tolk, da bi bil retrovizor zablokiran, jupi) in nabasano krsto odpravili iz Ljubljane. Preko Salzburga, Münchna, Kassla, Hamburga. Na Dansko do Fredrikshavna. 1700km smo, kljub avtomobilu, ki se kar ni hotu hitr pelat (sploh kadar sem se js za volan usedla - presnet šovinist), prefural rekordno in tja prispeli v ibr hitrih 15 urah - ob približno petih zjutraj. Med vožnjo smo grizljali potico in pohano piško v sendviču od ene mame in štrudl od druge. Po prispetju v Fredrikshavn smo nadaljne 3,5 urce komirali v avtu. Tm okol pol desetih so nas skidal na supersized trajekt in začeli smo 8,5 urno plovbo proti Oslu. Hvalabogu, da smo najeli kabino in smo šli lahko mal bl resno spat. Vreme itak ni blo neki za prehvalt (namreč kr luštn je scal), pa tut morje smo že kdaj prej vidl, ane :). No, ob štirih popoldne smo mogl itak zapustit kabino, in potem ko so nas praktično že spodil ven, smo z največjim veseljem ugotovili, da v Oslofjordu sije sonce! Dve urci in pol vožnje po soncu s super razgledom sta se mi - moram priznat - kr mal vlekli. Sm mela že dost potovanja, po dobrih 28 urah je bil že skrajni čas, da nekam prispemo. In v ponedeljek ob pol sedmih zvečer - juhuhu! - OSLO! (sicer so ble prvi prizor po pristanku prostitutke, ampak okej, hehe).
Srečali smo se z našim gostiteljem in se namestili v his/our home for the next 4 days. Kot ta pravi desci smo seveda takoj ruknl en per, ki je men izjemno uspešno stopil v glavo (kar sploh ni čudn, po dnevu in pol super zdravega in obilnega prehranjevanja, hihi). Uspel smo si clo skuhat večerjo (in oh kako zelo je sedla, ane) in potem smo klepetal in klepetal in potem pogledal na uro - dve zjutraj. Hecn, uzuni je pa k ob sedmih zvečer. Fino. Bejžmo spat!

Torek, 24. 6. 08
V torek smo začel naš napad na Oslo. Ubodl smo si Oslo pass - luštno karto za 410 kron (cca 53eur) s katero smo se potem 72 ur fural po mestu, hodil v muzeje in se šli za đabe pelat z ladjico. No, ta dan smo šli v Vigelandov park in mal po mestu naokoli. Potem smo se odpravl nazaj prke dam, saj nam je gostitelj ponudil, da nas malo zapelje okol s čolnom, da bomo vidl Oslo mal drgač, ane. Itak, da smo bli takoj za. Vožnja je bla ful kul, četudi malo hladna. Potem, ko smo se (no, vsaj jaz) konkretno premrazili, smo vrgl mal meska in zelenjave na žar, potem pa smo bli sami doma, zato smo se usidral na kavč in tko kot se za ta prave popotnike spodob, gledal travel channel :)). Spet do ne vem kdaj zjutri, ker človk pač pr belmu dnevu ne more jit spat. Sicer sm js pol k sm se ulegla v posteljo z lahkoto zaspala, ampak pridt do postle je bil pa daljši postopek, hehe.

Sreda, 25. 6. 08
Zjutri smo se kao zgodi spokal iz bajte, da bomo šli na tisto prej omenjeno đabe ladjico. No, smo jo uspešno zamudil. Smo jo pa - ne bodi len - rezerviral za naslednji dan. Potem smo se odpravl na otok muzejev (to bi bil Bygdoy) in si tam ogledal Folksmuseet, Fram museet, Kon-tiki museet in Museet vikinških ladij.
Kot da nas noge še ne bi dovolj bolele, smo se potem odpravili še na drugi konec mesta v Munchovo galerijo. Tam sta nas, srečneže, čakala originalen Krik in Madona. Pa cel kup drugih Munchovih slik, sevede.

Doma smo si skuhal in pojedl in spet gobcal do jutranjih ur, ker pr belmu dnevu človk pač ne more jit spat, ane.



Četrtek, 26. 6. 08
Kljub zopet prepoznemu odhodu od doma nam je začuda uspelo ujeti đabe ladjico. Popeljali so nas po "mestnih zalivih" in mal razkazal, potem so nam pa dal za jest traditional scandinavian buffet: kozice z maslom, majonezo, kruhom in limono. Ful dobrje blo, in če bi si pr ns upala surove kozice jest, bi si še kdaj naštimala takole pojedino.
Popoldne smo pičili v narodno galerijo in se nagledal norveških slikarjev, poleg njih pa še raznoraznih Monejev, Manejev, Picassotov, van Goghov, Velasquezov, in še bi lahko naštevala. Uglavnem - I was in heaven. Potem sem se še radostno odpravila v galerijo moderne umetnosti, potem pa še v eno zasebno - Astrup Fearnley museet, in tako super zadovoljila ljubezen do moderne. I was in heaven again.
Čist zmatrani smo se odpravl domov in jedl večerjo in pil pivo al vodke al kva že in bli pokonc do nezavesti, ker pr belmu dnevu človk pač ne more jit spat, ane.

Petek, 27. 6. 08
V petek je bil čas za odhod iz Osla. Odpravili smo se v Kinsarvik, kjer smo ujeli trajekt do Utne, tam pa smo se ustavili v Lothe ob Hardangerfjordu, kjer smo tudi prespali v super luštni leseni hiški.

Sobota, 28. 6. 08
Iz Lothe v Jondal. Tam na trajekt do Torvikbygda, od tam pa skozi miljon tunelov, mimo min. 10 slapov in za eno Slovenijo ovc, v Bergen.V Bergnu smo šli na njihovo znano ribjo tržnico, kjer sm si privoščila kitov sendvič, sopotnik losov sendvič, sopotnica pa lososovega. Njam! Potem še mal po mestu (in štacuncah valda), potem pa on the road again. Spali smo ob Sognefjordu, nekje med Vikom in Vangsnesom.

Nedelja, 29. 6. 08
S tega kraja med Vikom in Vangsnesom smo se odpravili na prvega med tremi trajekti tega dne in ugotovili, da imamo prazno sprednjo desno gumo. Po nekaj minutah logističnega pregovarjanja nam je prijazni Šved skoraj ukazal, naj gumo zamenjamo z rezervno, in s tem rešil vse naše logistične zagate, heh. 10 minut kasneje je bil avto spet zdrav in trajekt pred nosom. Pičili smo v Alesund in njihov akvarij. Dež je padal. Iz Alesunda smo se odpravili dalje in prenočili ob atlantski cesti, kjer so res razgledi čudoviti (temu primerne tudi cene, ane), ampak vreme nam ni bilo naklonjeno. Dež je padal še mal bl kot v Alesundu, zato nam ni ratal nardit serije tistih kičastih fotografij, kjer sonce za morjem ne zaide. Pa kaj bi to.

Ponedeljek, 30. 6. 08
Dalje čez Kristiansund proti Trondheimu. Edini dan, da je res skos scal. Zato smo v Trondheimu nardil krog po mestu kar z avtom in si šli ogledat samo katedralo. Potem smo pičili na Švedsko. Kakšna razburljiva vožnja je bla to ej. 500 al kok km samih smrek :)) Ustavili smo se nekje pred ali za Gallom v Viking kempu :)) in js sm bl al mn ukazala, da dons pa ne bom(o) kuhal(a), ampak bomo šli na pico. In smo šli. Njam.

Torek, 1. 7. 08
Iz Galla v Stockholm. Prispeli smo okoli pol petih popoldne in šli na lov za hostlom. Kar ta prvega smo zadeli v polno. Dobili sobo in zelo obilno ploho prevedrili v sosednjem kafiču. Potem smo se odpravili v mesto in prečekiral center, štacunce in kaj dogaja.

Sreda, 2. 7. 08
Po impro zajtrku v hostlu smo se odpravili v arhitekturni muzej in moderno galerijo. Jah, what can I say? Definitivno music to my ears: Warhol, Mondrian, Miro, Pollock in še bi lahko naštevala. In heaven again. Potem pa v Vasa muzej. To je pa bla smeha polna vreča: namreč sopotnik je rekel nekaj v stilu, to mormo jit videt, Vasa je bla ful divja ladja, bojna al neki tazga. Ja šur, ane, pejmo videt. Pridemo v muzej, notr res impresivna ladja (po 333 letih dvignjena iz morja) in spremljajoča razstava. Potem pa midve s sopotnico ugotoviva, da pa to sploh ni bla tolk divja ladja, ker se je - revca - na svoji krstni plovbi potopila (!). Haha. Švedi so res face. Iz polomije so nardil ibr atrakcijo. Res face.
Dalje na sprehod in v šoping, potem pa v parkec čičat.

Četrtek, 3. 7. 08
V četrtek smo se iz Stockholma podal v Kobenhavn. Tja smo se pripeljali okoli štirih popoldne. Spet na lov za hostlom. Smo ga najdl. Bl al mn edinga k je bil frej. Kmal nm je blo jasn zakaj. Je bil hostl v stereotipnem pomenu besede. Pografitirano stopnišče s čudnim vonjem. Nenamerno vintage opremljena recepcija. Sobe za 40. Brez kuhinje. Tuš tak, da smo resno študiral, če bi se sploh tuširal. Ampak smo prežvel. Vsaj relativno pocen je blo, heh. In zanimivo tut. Še posebi ponoč, ker nimajo nekega resnega hišnega reda in je folk hodu ob vseh urah naokol in noben ni merku kolk je glasn. No, men se je prvo noč skor zmešal od prepiha in glasnih ljudi, pa sm drugo noč vse zaprla in sm spala k angelček ter vse nadoknadila, medtem ko sta sopotnika napizdevala glasne sosede.

Petek, 4. 7. 08
Najprej smo bli vsi zadovoljni nad popolnoma nepričakovanim dejstvom, da je ravno zdaj v Kobenhavnu gostovala razstava Bodies, ki smo si jo z največjim veseljem ogledal. Kasneje smo se večinoma u izi potikal po mestu in vsrkaval lokalne vajbe in kulinariko. Prvoščl smo si soft ice - največji sladoled na svetu (in čeprou sm ga naročila v small verziji, ga nism mogla celga pojest) ob klavirski spremljavi nekega ameriškega đezpianista na klopci sred mesta. Luštn.
Pozno popoldne smo še enkrat premerili širši center in si prvoščl še en per na zadnji večer v Skandinaviji.

Sobota, 5. 7. 08
Napočil je čas da spokamo kufre in poberemo šila in kopita in jo ucvremo domov. In smo jo. Aja, prej smo hotl še morsko deklico najdt. No, nismo je. Vsaj ta prave ne. Najdl smo eno drugo (kao novo), pa je bla tolk grda, da si tut fotke ni zaslužila. Za ta pravo je pa cajta zmankal. Kej pa tut mora za drugič ostat :)

Domov smo prišli (oz. jaz, k sm bla na prvi postaji) v nedeljo ob 1.30 zjutraj.

Imel smo fenomenalno srečo z vremenom. Scal je samo dva dni. Temperature so ble prijetno nizke, ampak mi smo bli primerno opremljeni. Prouzaprou je blo kr zajeban v Kobenhavnu, kjer je blo kr naenkrat vroče.
Vidla in zvedla sm ogromno novga. Norveška je zakon. Narava je itak, da dol padeš. Fjordi, slapovi, razgledi na vsakem voglu. Mesta so ful prijetna, folk tut. Vse je urejeno, nikjer nč na slučaj. Švedska je bla na prvi uč mal boring (vse te smreke pa to, hehe), ampak Stockholm je pa pač Stockholm. Impozanten in na vse načine ogromen. Popolno nasprotje Oslu, ki je bolj kot ena Ljubljana recimo. Luštn, ne prevelik pa ne premejhn. Ful simpatičn, z lahkoto bi bla še tm. Predvsem je pa spedenan. Kobenhavn je v tem pogledu res cel pujs.
Tut naučila sm se marsikaj. Npr., da lahko sedim v avtu neskončno dolgo tut, če ne šofiram. Da obstaja avto, ki ga ne maram. Da lahko 14 dni jem sranje, pa se mi ne pozna na plus, haha. Da lahko 14 dni spim par ur na noč in prežvim. Sicer z dremanjem med vožnjo, pa kaj pol :) Da sm kr na izi narjena in res ponavad 'popizdim' samo v skrajnem primeru. Me pa fajn pogrejejo tut malenkosti, ki jih dejansko prec pozabim, ker so brezvezne in torej nevredne ukvarjanja.

All in all, potovanje je blo špica. Vidl smo ful, dobr smo se razumel in se zato dobr mel. Pa še ful mal smo zapravl. Res - žebljico na glavico.

Pa še; poleg Berlina sm najdla še en kraj, kjer bi lahko bla dlje, oziroma bolj pogosto - Oslo :).

Definitivno bo treba jit še kdaj.

A room with a view.

Pogled z moje sobe v Oslu.

Pogled s hiške ob Sognefjordu.

Pogled s hiške ob atlantski cesti proti Kristiansundu.

Pogled z okna v Kamniku. Medtem, ko me ni bilo, je na travniku pred blokom zrasel cirkus :)

Več o popotovanju po Norveški in okolici pa sledi v bližnji prihodnosti.

Wine / trip

Prežvela včerajšnjo fešto. Prouzaprou je blo zlooooo luštn. Moj dragi oča nas je peljal po vinskih kleteh mariborskega vinorodnega okoliša :)
Zajeban cel dan razna vrhunska vina pit, hehe. No, js sm jih probala 7. Sm se namreč mal šparala, ker sm mau slutila, da bo zadnja klet Horvatova, pa sm hotla tm mal več probat, ne pa že prej obležat :). In je bla, in res majo fajn.
Ja dam sm pa ob pol dveh zjutri prlezla.
Zdele pa napad na pakiranje, ker ob dveh popoldne štart.
Noooooooorwaaaaaaay.
Pišem čez 14 dni :)

Če kdo kej hoče, nej pove, prostovoljno nikol nč ne prnesm. Sem Gorenjka :)
Aja, btw, prehlajena sm še zmer, sicr mal mn, pa tut učer si z vsem tistim vinom nism lih usluge nardila ane, smotana. Sam jebat ga, jabolko ne pade daleč od drevesa, pa tut morš probat, če ti že ponudjo ane, sploh če ti fajni desci nalivajo, hehe.

A je to kkšn poletje?!

Mislm, šestnajstga junija smo, js sm pa prehlajena k slon. In to že 4 dni! In kr noče stran. Ta k... prehlad se noče nkamr skidat.
U soboto morm pa na all day fešto za fotrovih 60 let. Sj bom kr umrla.

Ampak u nedeljo odrinem na Norveško!!!

Stari, če ne bom do takrat zdrava...

Koncert v Orto baru ali hvalabogu za zamaške.

Učeri zvečer sem šla prisluhnt koncertu skupine Puppetz (in predskupine w::w) v Orto. Sj vem, da je tam vedno nažuljena glasnost u nezavest, ampak uf...

Js mam vedno, kadar grem na kakšen koncert, preventivno s sabo zamaške. Ker mi gre neznansko na živce, če mi po koncu koncerta piska v ušesih. Reeeeees mi najeda. In učeri je bla glasnost kr dobra ja. Med predskupino, katere nr.1 fen sm, je blo še kr uredu, zamaški mogoče clo ne bi bli tooooolk nujni. Potem sm šla mal ven pa to, pa sm se vrnila lih na zadnje tri komade glavnega benda, se prav Puppetzov. Pa sm si mislla, ah sj ne bo tko hudo. Te tri komade bom pa že brez zdržala, ane.
Ja no, pa nism. Ker je blo tooooook naglas, da brezveze. Na sred ta prvga komada sm že zamaške not tlačila. Zdj pa ne vem, a se sam js staram, al je res preveč nažulen vse skupi.

Sicer sm pa prvič poslušala Puppetz v živo in je blo kr zanimiv.
Pevc mi sicer že od zmeri ni neki za dol past, ampak v živo je kr uredu.
Ta blond kitarist ma resne stilske probleme. Kot prvo je frizura čist mem. Z lakom utrjena, srednje kratka, fen ženska frizura tm iz sredine devetdesetih. Z blond prameni. Res hudo mem. Ozka majca, še bl ozke kavbojke in precej debela, odločno predolga, zlata verižica za vratom. WTF?!
Bobnar je najbl fletn od vseh, čist za ožent skor, ampak a je res treba toooooook pretepat tiste bobne reveže?!

Sicer pa kvaliteta obeh bendov solidna, od izvedbe do pojave. Vokal w::w se mi mal bl dopade, ker je nižji od Pupettzov, čeprov je treba priznat, da se pa lutkar bolš obnaša na odru. Počas se daleč pride, ane.

All in all spet en luštn večer, čeprou sm pičila dam prec po koncu. Tale Kebabland je pa v takih primerih kr mal deleč.

vir fotke: klik

(Ne)zanimivo.

Učer je bil, razen tega da nisi nikol vedu kdaj se bo uscal, en tak nezanimiv dan.
In večer je bil je še bl nezanimiv.
In ko sem se v tem nezanimivem stilu svaljkala po kavču v iskanju česa zanimivega na tvju (kar je v nedeljo itak Sizifovo delo), sm na MTVju ujela kvazi live iz Rock am Ringa (pol sm namreč pogruntala, da je posnetek, ampak okej). Sami zanimivi: Serj Tankian, ki je itak na meji genija, pa Kate Nash in tm bl pr konc Metallica. In lih v tistem, ko obujam spomine na leto, mislm, da 2003, ko sm bla tut jst tm, me kliče best frend, ki je ta vikend spet užival na Rock im Parku. S koncerta Metallice dejansko v živo me kliče, lih med Nothing else matters. Oh, kako mi je polepšal večer.

In potem sem se usedla na teraso in vidla mojo prvo kresničko letošnjega poletja. Ta je bla pa sploh zadetek v polno.

I'm baaaaaaaaaaaaaaaack! Smrk.

It's official. Berlin je najbl kul.

Poletna varjanta je še boljša kot zimska.

Povsod letni vrtovi, kjer streže najprijaznejše strežno osebje ever. Happy hours kosila in koktejli po polovični ceni, tko da človk mal pršpara, medtem ko se baše z raznorazno hrano. Ta teden sm si privoščila: kitajsko, indijsko, italjansko, mediteransko-orientalsko in - itak - tut dva kebaba.

Povsod, še posebej pa v Kreuzbergu (za kterga sm že decembra ugotovila, da je najbl kul) je polno najrazličnejšega folka. Od poslovnežev, do klošarjev vseh sort, skvoterjev, pedrov, lezbijk, črncev, Kubancev, indijancev, Vietnamcev, Korejcev, Romunov, Rusov mljon in hej - tut navadnih Nemcev. Zapričala sm se z enim mladim skvoterjem (ker nism mela keša za šenkat, sm pa mal poklepetala, ane) in enim starim Kubancem, ki mi je postregel z najslastnejšo sladico - sladolednosadnoekstravaganco :))

Ugotovila, da kljub temu, da majo tolk vsega na razpolago Berlinčani niso lih stilsko nadarjeni oz. ustvarjalni. Tolk velik tolk bedno oblečenih ljudi ne vidš velikrat (in pri tem ne mislm na klošarje). Ampak tm to itak nobenga ne gane.

Nehala zgledat k turist. Kako? Sm se vozila s podzemno brez zemljevida in fotografirala under cover. Plus tega so ljudje mene sprašval kako se km pride. Odgovor: Es tut mir Leid, ich kann nicht helfen. Ich bin kein Berliner.

Nemščino sm ta teden kr strenirala. Prva dva dneva je zmer mal težko, pol so se pa moji možgančki skor vrnil v čas pred petimi leti, ko sm res obvladala.

Cel teden sonca (in vročine) in neutrudnega vetra. Zelena drevesa in glasni ptiči.


Živalski vrt in tokrat tudi Knut. Umazan, ne več mejhn Knut.


Nedeljski bolšji sejem v Tiergartnu.





Obdelala sm še enkrat tut vse obvezne zadeve - Brandenburška vrata in podobno. Ta so pozim bl kul. Je pa polet bl kul spomenik evropskim Judom.
Še več tolk kul štacun in tolk kul stvari, da bi najraj vse dam nesla. Pa sm sam dve ibr kul oblekci (eno čist berlinsko, se prav od lokalnega oblikovalca), eno ibr kul torbico, in ene papuče za stare mame v originalni srebrni Birkenstockovi izvedbi. ---------->
S papuči za stare mame me je zajebavala Špela gostiteljica, dokler jih ni tut sama nataknila in vidla, da so neskončno kul.

Za mišji rep sem bla prehitra za predstavo Cirque de Soleil-a. Sicer se pa berlinčanom tolk enih koncertov obeta, da brezveze. NI FER!

Ja, Berlin je definitivno moje najljubše mesto. Komot bi bla tm dlje časa. Ali pa pogosteje. :))

Uglavnem - ob izobilju vseh dobrot, stvari za videt, prijetnih ljudi in dobrih vajbov, sm ugotovila, da bom mogla še nazaj :)

za konec pa še uganka tedna: Zakaj z neba visijo nogometne žoge?