I don't do sea.

Vsaj zadnje čase ne, anyway.

A sm že omenila, da letos nism bla nč na morju? No nism bla. (936km v dveh dneh dolg izlet ne šteje.) Tut lan u bistvu nism bla. No, bla 3 dni. Tut to ne šteje. No, včer sm bla. V bistvu tut to ne šteje, ker do vode nism uspela pridt. Sm pa v 8 urah uspela prdelat 30 zelooooo konkretnih komarjih pikov. To pa šteje.

Status: quo? No.

Uau, koliko razburljivega dogajanja tukejle, no! :))

Pač. Se zgodi, da je človk kdaj pa kdaj tolk bizi, da mu ne rata, ane. Sam zdj sm si pa cajt uzela :)

Mastercard se je izkazal kot zelo uporabna zadeva. Sploh kar se tiče e-baya, hehe. Sicer je res, da mal traja, da se človk prjav na PayPal, ampak takoj k sm izpisek dočakala, sm že kupvala :). Ampak nism pretiravala.
Uglavnem. Prvi nakup je bil uspešno opravljen, in blago uspešno prejeto. In to v komaj 10 dneh. Ibr hitr, glede na to, da sm naročila zadeve s Tajske. Res aplavdiram! Tudi našim carinikom, ki tokrat očitno niso bli nč kej preveč počasni (drugačno zgodbo vam pove Godler).

Sicer sm dons uradno zaključila šiht in zdj se morm čimprej veselo, a resno, vršt na diplomo. U bistvu čist resno že komi čakam. Mam dost šole. Za neki cajta. Pa šihta tut :)

K je pa mus, takrat pa ne.

Takrat, k sm hotla objavt video z jutuba tle, se ni hotu objavt, zdj pa kr 6 objav naenkrat. In to skor 3 tedne kasnej. WTF?! Kr neki.
No ja, važn da je zrihtan zdj, ane.

Sicer tlele pr ns v Kebablandu nč novga, razn tega, da mamo Kamfest. V celem tednu mi je uspel pridet do enga (1!) koncerta. No, sj je bil pa zato dober. Silence. Čisti užitek. Sicer je vmes rahlo pošlo elektrike, pa smo neki cajta v tišini ostal, ampak vse se je srečno izteklo.

Dons popoldne grem kolegom pomagat posnet en komad, na katerga bom vlekla čelo. Upam, da mi rata. Čeprou sm se uiber naučila, me še zmer mau skrbi. Ker se pač snema, ane. Ergo, it has to be as close to perfection as possible. :S
No, ja bo že.

Edit @ 8.oo pm
Jp, nekje na poti med Kamnikom in Ljubljano sem izgubila posluh in koncentracijo. Če ju kdo najde, naj mi ju prosim vrne. Mislm, bohpomagi, tolk fouš pa že dolg ne. Jao meni.
V vedno navdušenem tonu pa oznanjam - naslednjič bo bolš. Hopefuly. Right.

Ouuuuuu, jeeeeaaaa.

Pa sm nazaj.
31 urna ekspedicija v kateri sem nardila 963 kilometrov. Nej me kr kokla brcne zdele prec. In to faaaaajn močno. Da sploh ne omenjam tega, da za barko u bistvu nimam šans. In tega, da me je cela marina gledala, k da bi z Grenlandije pršla, ker sm sred avgusta tolk bela, da sm kr zelena. Sj ni da b' človk govoru. :))

Uglavnem, volvo xc 70 awd avt se je spet izkazal za izvrsten avto. Ampak samo kadar sem js za volanom, da se razumemo. Kadar se fotr tja usede, pol se pa sam fajn drž, ker prot njemu vlakci v Gardalandu nimajo pojma. Želodci sopotnikov se pa tut sprašujejo, kva so tazga ušpičl, da se morjo zdj centrifugo špilat. Res, ni da b' človk govoru.

No, all in all ni blo tolk slabo, vsaj en cel dan mi je sestrca loh po glav skakala, in me ponoč pretepala s katerim koli udom, ki je bil ravno pri roki, pač.

Sm pa v Marini pojedla najboljšo čokoladno torto ever. Yay. :)

Is it just me,..., or is it?

Sj ne vem, a je to zarad letnega časa, mogoče vremena, mrbit pa česa druzga. To mislm, da se tle nč ne dogaja. Ker se men nč ne dogaja. Razen tega, da se morm u petek spet servilno odpelat v Trogir iskat mojga preljubga fotra&co. Jupi (sarkastično zavriska).

Moja produktivnost je sicer na vrhuncu, problem je sam v tem, da ne na področju, kjer bi si jo želela. Damn.

Upam, da bom za zgoraj omenjeno brezplačno storitev dobila par dni brezplačnega najema barke.

Če se mi tokrat spet avto pokvar, I swear, da bom znorela.