Kakšno napeto jutro.

Madona, dons pa je adrenalin špricu. Ženavsezgodi.

A kaj sm počela?
V agoniji spremljala, kako se na netu ne da kupt kart za U2, ker je vse preobremenjeno. Come on, ulitmate concert experience! Edina resna koncertna želja, ki je še ostala, zdj pa ne bom kart dobila, ker je net preveč zabasan. Ne, ne, ne. To pa tko ne gre.To se ne sme zamudit.

No, za ob pol devetih sm navila budilko, da bom ja 10 do devetih že za kompom v nizkem štartu. Vsa zalimana po prekratki noči sm v nejeveri zrla v ekran. Točno ob 9.00 je šou concert freak rakom žvižgat, vstopnice.com so ble itak že prej baje porezervirane, ticketpro je skos govoru, da ma zapolnjeno maksimalno kapaciteto kupcev, ticketmaster je preveč internacionalen, da bi prodajal Zagreb, Eventim mi je pa skos govoru, da 'dogodka' sploh ne najde.
Kaj pa zdj? Nč, kroži od enga do druzga in upaj, da nekje pridš zravn.

No, po dveurni agoniji je uspelo.

MAM JIH.

Hehe.

I got bigger fish to fry.

Že več k en teden je okol, tle pa kr nč novga.
Kaj js morm, mojmu lajfu je pač očitno usojeno, da je en velik kaos. In men je usojeno, da verjamem u dobro v ljudeh še potem, ko me že petstotič nategnejo, pohodjo in/ali odrinejo. Ampak petstoprvič se mi pa utrga. Trenutno sm v fazi razmišljanja, a nej popizdim petstotič, al nej totalno znorim petstoprvič. And that's a loooooooooot of thinking. 'Cause with some people you just know there's gonna be a next time.
Spotoma sem se skor utopila v cunamiju v službi, in kao dokončujem diplomo. No big deal, moj lajf je skos tak. Včasih se resno vprašam, če ni kej narobe z mano, ker js se mam pa bl k mn kr skos fajn. Natural born optimist, bi kdo reku. Pa mal bi meu prou. Ni vse sam v tem.

And on that note, zdj pa točn vem, kakšn tatu bi mela, če bi ga mela. In bi ga mela. Upam, da nekoč tut naberem pogum, predvsem pa dnar in najdem primernega tetovatorja in nardim to, kar si že par let želim. Mrbit če zapišem, prej rata. Who knows...

Down under.

Dons sm se usmilla mojga ubogega avtočka, ki je bil po zimski sezoni prevažanja drv in mene res že ornk zapacan, zaprašen in poln trsk, lesenega šrota in podobnega. Pa sm napakirala sesalc, pa podaljšek pa sm se napotila v garažo. In js pucam avto, pa pride en luštn mulček do rumenga tvingota, ki je parkiran poleg mojga, pa priden reče 'Živjo' pa vse te stvari. Pa js rečem živjo, pa sesam dalje. Ampak mulček se kr ne odpelje, ampak kr neki šnofa tm po avtu. Pol pa odpre kufr, in lejga zlomka - notr ferštekarija, da dol padeš. Men se prec pržge lampica - tole mora bit zloglasni house mjuzik abjuser. Pa sm študerala, a nej mu kej rečem, al ne, sj če ma mulc divjo ferštekarijo v avtu, to prouzaprou nč ne pomen, ane. Pa prou vid se mu, da je lih 18 napolnu pa je zdj vs srečen, ker ma izpit pa avto, pa je mobilen pa faca pa to. Sploh je pa zdele že dobr teden vse tiho. Mrbit je mulc ferštekarijo iz fleta u avto prestavu. Al pa kej. No, če bo pridn, bom tih. Če pa ne bo, nej se pa paz, zdj vem kdo je. Predsodki gor al pa dol. HEHE.

Čist uzadi.

Pozdravljeni, dragi bralci! Moj blog je čist uzad, ker sm jst čist uzad. Zdj namreč res že tečem, recimo temu (pred)zadnji krog diplome, pa sm zato mal mem. Oziroma ne čist zravn. Možgane mam že mal na ouverloudu, zenice so po moje že skor kvadratne, in mislm, da me ma komp že pouhn kufr. Nč tazga, js tut njega.
Kljub utopljenosti v diplomi pa se mi še dogajajo zanimive reči. Tako sm kšn tedn nazaj na teletekstu uspela prebrat, da je po Ljubljanici plavalo montažno plastično stranišče, ki pa so ga z nekaj truda uspeli potegniti ven. Učer pa me je na fejsbuku med prijatelje hotu dodat Lojze Peterle. Razsežnosti te neumnosti se seveda ne more zavedati. Mislm, da me dons rahlo nosi luna.
Nč hudga, sj bo bolš.

Sundae...

... with a cherry on top.

Js mam enga tok kul prjatla, da si kr mal tributa zasluž.
Iz Kranjske Gore mi je namreč prnesu podpisan cd od Dan D.
Kok kul.